Župnijska cerkev
O cerkvi
Župnijska cerkev Svete Trojice na Vrgadi je preventivno zaščiten kulturni spomenik (2022–2026).
Župnijska cerkev Svete Trojice je baročna stavba, dokončana leta 1687, in je bila verjetno pod patronatom družine Damiani, ki je nekoliko prej dobila otok Vrgado v fevd. Prej je funkcijo župnijske cerkve opravljala cerkvica sv. Andreja, ob kateri je bilo tudi pokopališče. Zaradi povečanja števila prebivalcev je bila verjetno zgrajena nova, prostornejša župnijska cerkev na hribu Sudujam. Na tem območju so zabeleženi redki antični najdbi in kasnejši pokopi, zato je mogoče domnevati, da je na hribu stala tudi starejša kultna stavba, vendar bodo za natančnejše zaključke potrebne dodatne raziskave. Obstoječa baročna cerkev ima nenavadno obliko, saj jo sestavljata cilindrični prezbiterij z zunanjim premerom približno 8,50 m in vzdolžna pravokotna ladja zunanjih dimenzij: dolžine 14,50 m in širine 7,50 m. Prezbiterij na vzhodni strani ima centralno krožno obliko in je pokrit s kupolo, ki sloni na izrazitem profiliranem vencu v notranjosti. Na zahodni strani se nanj navezuje pravokotni prostor cerkve, ki je na stiku z apsido uokvirjen s poudarjenim, oblikovno bogatim slavoločnim obokom, ki ga nosita dva stranska pilastra. Cerkev ima malo odprtin: preprost portal s profiliranim vencem, nad njim okulus, stranski vhod, po eno termo okno na vsaki bočni strani ter dve manjši okni v prezbiteriju. Zunanjost je v celoti ometana, od kamnite plastike pa sta ohranjena majhen akroterij na vrhu strehe in kamnit križ na pročelju, ki je verjetno nadomestil starejši zvonik na preslico. Zvonik oziroma manjša loža za zvonove je bila zgrajena v neposredni bližini cerkve v začetku 20. stoletja. Notranjost cerkve je prav tako ometana in opremljena z novejšo talno oblogo. V prezbiteriju, ki je bil od ladje ločen z majhno baročno ograjo - balustrado, se nahaja glavni oltar, ki ta osrednji prostor deli na sprednji prezbiterijski del in majhno zakristijo v ozadju. Cerkev je opremljena z dragocenimi baročnimi oltarji in kasnejšim lesenim pevskim korom.
❶ Glavni oltar s sliko in tabernakljem
Glavni oltar župnijske cerkve, izdelan iz marmorja z večbarvnimi vložki, je sestavljen iz starejšega dela – baročne oltarne mize in tabernaklja iz druge polovice 18. stoletja – ter iz klasicistično oblikovanega zgornjega dela (retabla) s stebri iz konca 19. stoletja. Posebej kakovostne izdelave sta spodnji del oltarja in tabernakelj, ki sta delo lokalnih oltarskih delavnic Dell'Aqua in Degan, poznanih po številnih oltarjih, s katerimi so opremljali cerkve na zadarskih otokih. Zgornji del oltarja je bil nekoč lesen z pozlačenimi stebri, vendar je bil zaradi dotrajanosti zamenjan z marmornim. Oltarni celoti pripadajo tudi stranska vrata zakristije z dekorativnimi nadvratniki in kipi angelov.
❷ Oltarna slika Presvete Trojice
Oltarna slika Presvete Trojice je starejša slika, umeščena v pravokotni okvir novejšega dela oltarja. Pogojno jo lahko datiramo v 17. stoletje in jo pripišemo neznanemu beneškemu baročnemu slikarju; verjetno je bila naročena ob dokončanju cerkve leta 1687. Gre za upodobitev Presvete Trojice z Bogom Očetom, Kristusom in Svetim Duhom med angeli v zgornjem delu slike, medtem ko so v spodnjem delu upodobljeni svetniki, povezani z otokom Vrgada in širšim zadarskim območjem. V ospredju so z leve proti desni prikazani: sv. Dujam, sv. Šimun in sv. Hieronim, ob čigar nogah leži lev; med njimi pa sta še sv. Mihael nadangel kot mlad krilati vojak ter sv. Andrej starejše podobe s svojim križem.
❸ Stranski oltar Matere Božje Rožnega venca s kipom Bogorodice z otrokom
Stranski oltar na severovzhodni steni, izdelan iz marmorja z večbarvnimi vložki, je nastal sredi 18. stoletja. Po velikosti je manjši od glavnega oltarja, vendar bolj bogato okrašen, zlasti v zgornjem delu, kjer so kar tri polne skulpture angelov in ena glava kerubina. Čeprav so skulpture nekoliko nestrokovno prebarvane, je oltar kot celota kakovostno baročno delo, ki se pripisuje mojstru Girolamu Piccu.
V globoki polkrožni niši oltarja stoji sedeči kip Rožnovenske Matere Božje, ki ima na kolenih malega Jezusa s katerim vernikom ponujata rožne vence. Gre za fino poslikano skulpturo z nežnimi obraznimi izrazi in gestami, ki je najverjetneje nastala na začetku 20. stoletja.
❹ Stranski oltar sv. Križa s sliko
Stranski oltar na jugozahodni steni ima enake značilnosti kot tisti s kipom Rožnovenske Matere Božje in je verjetno delo istega mojstra Girolama Picca iz sredine 18. stoletja. Tako kot prejšnji je spodnji del oltarja preprostejši, medtem ko je zgornji bogateje oblikovan s stebri iz črnega marmorja ter s tremi skulpturami angelov in eno glavo kerubina, ki so bile nestrokovno preslikane.
V sredini oltarja je v lokasto zaključenem okvirju nameščena slika z upodobitvijo Snemanja Kristusa s križa, delo neznanega beneškega slikarja, verjetno iz poznega 18. stoletja. V dramatičnem in nekoliko rustikalnem slogu so upodobljeni štirje moški, ki snemajo Kristusovo telo s križa, pod njimi pa so zbrane štiri ženske, med njimi Devica Marija in Marija Magdalena. Ozadje zapolnjuje širok nebesni prostor z oblaki ter gorska pokrajina z ostrimi vrhovi in prikazom manjšega mesta v spodnjem delu.
❺ Procesijski križ
Procesijski križ je izdelan iz srebrne pločevine na lesenem podstavku, okrašen s tehnikami reliefnega in gravirnega tiska. Ročaj je bogato okrašen s cvetličnimi motivi, sam križ pa je na koncih okrašen s trilobi, ki tvorijo podaljške za postavitev reliefnih figur evangelistov (zgoraj sv. Janez, spodaj sv. Luka, desno sv. Marko, levo sv. Matej). V središču je telo križanega Kristusa, uokvirjeno z žarki. Oblikovanje reliefnih figur in dekoracija kažeta na baročno obdobje in beneške delavnice kot kraj in čas nastanka križa, podobno kot pri drugih sorodnih primerkih, ohranjenih na zadarskem območju.
❻ Kip Bogorodice z Detetom
Sedeči kip Bogorodice je izdelan iz lesa in polikromiran ter je verjetno nastal v 19. stoletju. Tako kot pri drugih kipih, namenjenih oblačenju in razstavljanju, so bili verjetno podrobneje obdelani predvsem obraz in roke. Bogorodica sedi na prestolu in z levo roko podpira malega Jezusa, medtem ko ima desno roko dvignjeno (verjetno je držala rožni venec). Njen obraz je ovalen in pravilnih potez, pogled je spuščen, pod modro tančico, ki ji je ovita čez glavo, pa se vidijo rjavi lasje. Na njenem levem kolenu stoji dete Jezus, ki z desno roko nežno sega proti materinemu obrazu, medtem ko ima levo roko dvignjeno (verjetno je tudi on držal rožni venec). Na glavi Bogorodice in Kristusa so naknadno nameščene srebrne votivne krone, okoli rok in vratu pa so obešeni votivna darila.
❼ Krstni kamen
Kamniti krstni kamen s kovinskim pokrovom verjetno izvira iz baročnega obdobja, ko je bila zgrajena tudi sama cerkev. Okrasje, kot je motiv ribjega mehurja na spodnji strani sklede, ter nosilec v obliki balustra z dvojno hruškasto obliko sta značilna oblikovna elementa za to vrsto cerkvene opreme in slogovno segata skozi daljše obdobje 17. in 18. stoletja.